Jaz, Narcis, zaljubljen v svojo lastno podobo, gledam svoj odsev v ogledalu. Ogledalo odseva to kar sem, brez sprememb. Moj pogled se ustavi na odsevu mojega očesa. Skozi šarenico vidim svoj um. Moja misel želi prodreti skozi odsev. Sem vznemirjen in očaran nad tem kar vidim. Labirint svetlobe,ki vodi do piramide. Zaslepljujoča svetloba želi razdreti moje telo in razkosati moj um. Moje telo je prisesano nanjo. Ne morem se upreti. Postal sem njen suženj. Jaz prestopim ogledalo. Vstopam v novo dimenzijo, v nov svet, kot Alica v čudežni deželi. Moje telo je zaslepljeno od svetlobe, ki ga obdaja. V novem svetu stopam v stik z drugim jazom. Drugi jaz ima možnost razmnoževanja, kot ogledalo množi odseve. V enem od holografskih prizorov, se prepoznam kot otrok, v drugih se vidim kot odrasel. Moj jaz vidi maske, ki jih nosim kot odrasla oseba. Podzavest stopi v stik z egom. Odsevi želijo prevzeti nadzor. Vedejo se, kot bi bili programirani. Med seboj se bojujejo, da bi prevzeli kontrolo nad menoj in ustvarili mentalnega sužnja. Želim izstopiti iz tega mentalnega in duhovnega suženjstva.. Bojujem se. Nasprotujem Bafometovi volji. Svetloba je iluzija. V svetlobi se skriva mrak. Po psihofizičnem boju, moj pravi jaz zmaga nad odsevi. A vse to je le iluzija. Še vedno sem vklenjen. Iluzija se obrača proti meni. Kontrola me pelje do asfiksije. Ogledalo poči. Jaz se zbudim. V resnici še sanjam. Telesno sem ujet za ogledalom. Ne morem ven. Vidim ljudi… Moja subliminalna čustvena stanja dosežejo premoč...