Človek z naravo in s samim seboj
Svet, ki se kaže na platnih piranskega slikarja Matjaža Borovničarja, je zaziban v mirnost, harmoničnost, blago in prijetno tišino. Zdi se, da je na njegovih slikah človek postavljen na drugo mesto; glavno besedo ima sicer tihotna, a vseobsegajoča Narava. Izbor slik, ki jih je naslovil Nad zemljo, pod zemljo, v svetlobi, v temi ..., do 10. avgusta predstavlja v izolski galeriji Insula.
IZOLA > Matjaž Borovničar (1974), diplomant beneške Akademije lepih umetnosti, je svoja dela na samostojni razstavi prvič predstavil pred šestimi leti; takrat je v piranski galeriji Hermana Pečariča na ogled postavil razstavo Kje so nimfe?
Na izolski razstavi lahko vidimo, da slikar nadgrajuje svoj motivni svet - v pejsaže in vedute, ki se kopajo v zelenilu bujne vegetacije, mehko vključuje človeško figuro. Ta je običajno nekoliko skrita, gledalec dobi občutek, da ima na Borvničarjevih platnih glavno besedo narava. Morda je njegov slikarski svet tako pomirjujoč, pravljičen, harmoničen in fantazijski prav zato, ker se odmakne od frenetičnosti in kaotičnosti vsakdana ter ga tako nevsiljivo komentira oziroma se do tega opredeli.
“Ustvarjalnost Matjaža Borvničarja izhaja iz avtorjevega pogleda na stvari in življenje, na mikro in makro okolje. V njegovih umetniških, slikarskih projektih je vsebinska preokupacija zastavljena nenavadno bipolarno: kot zajetje splošnega, a hkrati v zavedanju posamičnega,” meni kustos razstave Dejan Mehmedovič, ki v slikarjevih delih prepoznava sledi panteizma in filozofije romantike. Umetnika namreč zanima odnos sobivanja človeka s samim seboj in z naravo. Ta je v prvem planu, ima pa tudi vlogo posrednice v avtorjevem odnosu do sočloveka.
Matjaž Borovničar je leta 1999 diplomiral na beneški Akademiji lepih umetnosti in med letoma 2000 in 2002 nadaljeval študij restavratorstva za zidne poslikave na beneški Mednarodni univerzi umetnosti. Leta 2002 si je pridobil pedagoško andragoško izobrazbo na Centru za pedagoško izobraževanje na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Poučuje likovno vzgojo, tehniko in tehnologijo na OŠ Šmarje pri Kopru in na Centru za korekcijo sluha in govora Portorož, sodeluje pa še pri različnih dejavnostih. Organizira in vodi kreativne delavnice pri društvu ŠENT - Slovenskem združenju za duševno zdravje v Kopru. Sodeloval je na več skupinskih razstavah doma in v Italiji in na Hrvaškem. Živi in dela v Piranu.
Posebnost Borovničarjevih slik je tudi to, da so sestavljene. “Zgradi” jih iz več delov - poliptihi so del njegove igre, pravi kustos: “Matjaž pač vidi več možnosti vizualne izpovedi z isto sliko.” To lahko sestavi enkrat tako, drugič drugače, pri tem pa se po Mehmedovičevih besedah navezuje na svojo video umetnost in tako poskuša svojo slikarsko figuro približati temu, kar se dogaja na področju fotografije in videa.
Borovničar sliko na platno “naloži” v več plasteh - številni nanosi pa ustvarijo občutek lahkotnosti, prosojnosti, že skoraj eteričnosti. Kolorit, s katerim pripoveduje zgodbe, je daleč od mediteranske razposajenosti in barvitosti. “Je barvno izrazit, vendar uglajeno preliven, kromatično izbirčen in umirjen,” zapiše kustos in doda, da je vezna nit del, predstavljenih na razstavi, vzdušje, “trenutek dojemanja dogodka”.
MAKSIMILJANA IPAVEC
http://www.primorske.si/Novice/Kultura/Clovek-z-naravo-in-s-samim-seboj
