Saturday, May 25, 2019

ZLORABA MOJIH FOTOGRAFIJ JE ZAKONSKO KAZNIVA
MY BOOK IS NOT APPROPRIATE TO A PUBLIC UNDER/THAN 14 YEARS OLD

ZA SELEKTIVNI,KOLEKTIVNI,TEMACKI, LIKOVNI PROJEKT KOMUNIKACIJA.
SE MI ZDI ZELO AKTUALNA TEMA.
TEŽKA PROBLEMATIKA.
POZIVAM VSE STARŠE DA, SO POZORNI , KAJ DELAJO NJIHOVI OTROCI NA INTERNETU IN Z PAMETNIMI TELEFONI.
TA PROBLEM SE JE ŽE POJAVIL PRED PAR LETI IN SE ZELO ŠIRI.

MatjažBorovničART 2019
S.S.S.C
(STOP SEXTING,SEX COMMUNICATION )

Take a dirty picture
Just send the dirty picture to me
Send the dirty picture

začetek izdeleka za novi kolektivni projekt KOMUNIKACIJA

TO NI REALNO TO JE SAMO FIKCIJA
LIVED ART REPUTATION-ARTWORK IN PROGRESS Matjaž BorovničART2018©
LIVED ART REPUTATION ZA SAMOINICIATIVNE,
SUBJEKTIVNE,
FANTAZJISKE INTERPRETACIJE,
KONCEPTUALNE METAFORIZACIJE,
NISEM JAZ KRIV,
KRIVI SO BRALCI SAMI.
JA.
TO JE CELI NASLOV TE SERIJE AVTOPORTRETOV

MY BOOK IS NOT APPROPRIATE TO A PUBLIC UNDER/THAN 14 YEARS OLD
SPOROČILO ZA 😎😂🤣🤐🤑
RAGIONE PER CUI BOROVNIČART E´ SCREDITATO PERCHE' E'
UNO DEI POCHI ARTISTI CHE IN SLOVENIA NON E' UN SFIGATO🤣🤣🤣🤣🤣🤣
INNANZITUTTO, QUANDO PARLATE MALE DI MATJAŽ BOROVNIČART SCIAQUATEVI LA BOCCA.
PER PIACERE STARE ZITTI VI TOCCA 🤐🤐🤐🤐🤐🤐
🤫🤭🤔🤗DIRE LA PROPIA OPIGNIONE NON SIGNIFICA ESSERE CONFLITTUALI😂😂😂😂😂😂
LE PERSONE IPOCRITE🤬🤬🤬🤬🤬🤬 MI DEFINISCONO CONFLITTUALE PER SFUGGIRE DAL LORO RIFLESSO ATTUALE, DOVE VEDONO LA LORA VERA IMMAGINE FRAGMENTTARE LA QUALE SI E DEFORMATA
IO HO A CHE FARE CON TANTI INFAMI. MA, INFAME NON SONO🤬🤬🤬🤬🤬🤬
IO NON INTENDO ESSERE PIU UNA VITTIMA.BASTA.
NON MI INTERESSA PIU', COSA PENSANO DI ME LE PERSONE CHE MI DEFINISCONO CONFLITTUALE🤑🤑🤑🤑🤑🤑, COSI DEFINISCONO SOLO LA LORO IPOCRISIA

Ogni giorno vestio come fosse il mio fottuto compleanno.
Non credo a nessuno, né temo nessuna, penso solo al mio successo .😎😎😎😎😎😎

Izsiljevanje na osnovi video klepeta: "sex-scam"
Klepetanje preko spletne kamere je priljubljena oblika komunikacije. Uporaba aplikacij z video klepetom za pametne telefone in tablice (npr. Skype in Google Hangouts) je še posebej priljubljena, kadar ljudje potujejo. Z video klepetom je prav tako lažje vzdrževati romantična razmerja na daljavo, ohranjati stike z oddaljenimi prijatelji ali ga uporabljati za vsakdanji klepet. Žal se pogosto izrablja tudi za namene spletnega ustrahovanja in izsiljevanja.

Že nekajkrat smo slišali za incidente izsiljevanja uporabnikov video klepeta zaradi občutljivih video vsebin. Poleg odraslih najdemo med žrtvami tudi najstnike. Prevara običajno poteka po istem vzorcu: oseba stopi v stik z žrtvijo preko družabnih omrežij (npr. Facebooka) in osebo prepriča na »domnevno« zaseben video klepet s spletno kamero. Storilec je lahko tudi »prijatelj« žrtve. Med video klepetom oseba spodbuja žrtev, da se sleče pred kamero, izvaja spolne aktivnosti nad seboj ipd. Žrtve so prepričane o svoji varnosti, saj so storilci kaznivega dejanja pogosto prijatelji, ali se spolnim aktivnostim tudi sami pridružijo. Žrtve tako pogosto pozabijo, da klepetalnica ni varen zasebni prostor. Oseba, s katero se pogovarjamo, lahko kadarkoli naredi zaslonski posnetek video klepeta, ali ga celo posname.

Kmalu zatem – grdo presenečenje: storilci se že zelo kmalu po video klepetu (ali celo med tem) ponovno obrnejo na žrtev in razkrijejo svoje podle načrte. Od žrtve zahtevajo denarno plačilo ali žrtev prisilijo v nova ponižujoča dejanja. Žrtvi grozijo, da bodo ponižujoče posnetke objavili na družabnih omrežjih ali video straneh (npr. Youtube), ali pa, da bodo posnetke poslali neposredno prijateljem/staršem. Storilci tako skušajo uveljavljati svojo moč nad žrtvami, da izpolnijo njihove zahteve. Pri tem igrajo na karto strahu in sramote, posmehovanja žrtvi (spletno ustrahovanje), če bi prišlo do objave njenih posnetkov na spletu.

Mednarodna prevara

To obliko izsiljevanja uporabljajo tudi velike mednarodne prevarantske tolpe. Policija svari predvsem pred razširjenim "Sex Trap Webcam", v Nemčiji in Avstriji so zabeležili že kar nekaj prijav. Za to vrsto prevare je značilno, da so preko družabnih omrežij kontaktirani predvsem moški. Privlačna in spogledljiva dekleta jih povabijo na flirtanje preko video klepeta. Kot že prej omenjeno, se žrtev običajno pred kamero sleče ali izvaja spolne aktivnosti. Če na to pristanejo in to tudi storijo – so ujeti. Kmalu zatem žrtev kontaktirajo s pomočjo spremenjenega računalniškega glasu, ki zahteva plačilo denarja preko denarnih storitev, kot je Western Union, ali pa bodo posnetke žrtve javno objavili. Storilci običajno te posnetke naložijo na Youtube, v naslovu in opisu videa pa zapišejo čim več informacij o žrtvi. Posnetek sprva določijo kot »zaseben« in povezavo do njega pošljejo žrtvi, kar ustvarja še večji pritisk na žrtev.

Kaj lahko žrtev stori?
Če postanete žrtev »sex-scam« prevare je bistveno, da skušate ostati mirni in se ne odzovete na zahteve izsiljevanja. Plačilo ne bo preprečilo objave – nasprotno, storilci bodo čedalje bolj zahtevni, izsiljevanje pa se pogosto nikoli ne ustavi. Tukaj je nekaj nasvetov, kako ukrepati, če se znajdete v tem položaju:

Zagotovite dokaze! Zagotovite ustrezne dokaze, da lahko dokažete prevaro: zaslonski posnetek računa prevaranta, dnevnik klepeta in e-poštnega prometa.
Prekinite stik! Takoj izbrišite ali odstranite izsiljevalca iz seznama prijateljev ali stikov. Ne pustite se prepričati v ponovni spolni klepet preko videa.
Prijavite prevarante! Administratorjem družabnega omrežja takoj prijavite uporabniški račun izsiljevalca.
Poiščite pomoč! Če se ne želite o tem pogovarjati s svojo družino ali prijatelji, je na voljo kar nekaj brezplačnih in anonimnih svetovanj, na katere se lahko obrnete (npr. TOM telefon).
Nastavite Googlovo opozorilo za vaše ime! Tako boste obveščeni o vsakem novem videu ali vsakem novem izdelku z vašim imenom.
Zavedajte se svojih pravic! Nihče ne sme brez vašega dovoljenja objavljati na internet slik ali posnetkov, ki vas kakorkoli izpostavljajo.
Če ste mlajši od 18 let: 176. člen Kazenskega zakonika določa, da je vsako pornografsko ali drugo seksualno gradivo, ki vključuje mladoletne osebe, kaznivo.
Vključite policijo! Kazenski pregon takšnih izsiljevalskih prevarantov je možen samo na podlagi prijave.
Opozorite druge! Če imate to možnost, opozorite prijatelje in znance, da ne bodo tudi oni postali žrtev te prevare.

Uporabljajte zdrav razum

Pri uporabi interneta, še posebej raznih klepetalnic, je zmeraj dobrodošla neka mera zdravega razuma. Če sogovornik zelo hitro predlaga nedolžen video klepet, se lahko to zdi zabavno. Vendar pa pozor, ko vas nekdo prosi, da se pred kamero slečete, se morajo vklopiti vsi alarmi in morate klepet nemudoma prekiniti.

Vir: Saferinternet.at.
https\://safe.si/novice/izsiljevanje-na-osnovi-video-klepeta-sex-scam
http\://nenasilje.inst-krim.si/images/docs/spletno-in-mobilno-nadlegovanje-zbornik.pdf

https\://www.24ur.com/novice/slovenija/otroci-in-mladostniki-na-spletu.html
Mladim ponujajo denar za gole fotografije, nato pa ...
Ljubljana, 06.12.2018, 15:44 | Posodobljeno pred 5 meseci

PREDVIDEN ČAS BRANJA: 6 min
AVTOR
Karmelina Husejnović
KOMENTARJI
13
Otroci in mladi so pogosto tarča tako medvrstniškega nasilja na spletu, pa tudi prevar in izsiljevanja. V zadnjem času krožijo tudi SMS sporočila, v katerih predvsem punce nagovarjajo k pošiljanju golih fotografij v zameno za denar. Če nasedejo, pa se začne izsiljevanje. Strokovnjaki zato poudarjajo, da morajo starši spremljati, kaj otroci počnejo na spletu, in se z njimi o pasteh tudi pogovoriti.
Ljubljanski kriminalisti so preiskali več kaznivih dejanj zoper spolno nedotakljivost otrok in mladostnikov preko interneta. Nedavno so prijeli Slovenca, ki ga sumijo, da je 10 let preko spleta iskal mladoletne žrtve. Ob tem se je znova pokazalo, kako lahek plen so otroci in mladostniki in da v virtualni svet vstopajo nepripravljeni na nevarnosti, ki prežijo na njih.

Eden od zelo razširjenih trendov, ki ga raziskovalci v zadnjem času opažajo med mladimi, je tako imenovani "sexting". Izraz je nastal z združitvijo besed 'sex' in 'texting' in pomeni pošiljanje "žgečkljivih" sporočil skupaj z erotičnimi fotografijami preko mobilnega telefona. "Ne samo dekleta tudi fantje to počnejo, čeprav so dekleta večkrat žrtve tega. Namreč, pošljejo fotografijo svoji simpatiji, ta pa potem to izkoristi in sliko deli naprej. Tega ni malo," poudarja Marko Puschner iz Safe.si. Morda se to mladostnikom ne zdi nič takšnega, saj svoji simpatiji zaupajo, da bo fotografije zadržala zase, vendar izkušnje kažejo, da se to zaupanje pogosto zlorabi. Toda, če nekdo takšno fotografijo deli naprej, to že meji na kaznivo dejanje, opozarja Puschner.

Skrb vzbujajoče je, da se to dogaja že v osnovnih šolah, že od 6. razreda dalje, morda v nekaterih primerih že celo prej, pravijo na Safe.si. "Dogaja se tudi, da nekateri mladi posamezniki, fantje in punce, takšne slike sami pošiljajo svojim vrstnikom. To je za prejemnike lahko moteče in se pritožijo razredničarki ali vodstvu šole, da jih nekdo nadleguje s takšnimi slikami."

Ponujanje denarja za gole fotografije, nato pa ...

Neredko se pojavljajo tudi prevare in izsiljevanje. "Velikokrat neznanci prek aplikacij za sporočanje, družabnih omrežij ali celo SMS-ov pošiljajo kakšna sporočila, v katerih vabijo predvsem punce, da jim pošiljajo kakšne gole fotografije. Videl sem primer takšnega SMS-a, v katerem jim neposredno ponujajo denar za vsako poslano fotografijo," pravi Puschner. A zgodba je nato kaj hitro povsem drugačna. "To je le trnek ali vaba, na katero se lahko žrtev ujame. Ko pa dejansko pošlje takšno fotografijo, se začne izsiljevanje na drugačen način." Grozijo, da bodo fotografije poslali prijateljem, vrstnikom, staršem, če jim žrtev ne plača določenega zneska. In žal se na tisoč mladostnikov najde kakšen, ki postane žrtev takšnega početja.

V teh primerih je sicer težko povedati, kdo so storilci, pravi Puschner. V takšnih zgodbah so v ozadju lahko kakšne kriminalne združbe.

Ne le mladi, tudi odrasli se pogosto ne zavedajo nevarnosti objavljanja in pošiljanja osebnih fotografij na spletu. "Ne glede na to, komu pošlješ fotografijo, ko je enkrat šla iz tvojih rok, ne veš, kaj se bo z njo zgodilo. Kdorkoli jo lahko obdela, objavi kjerkoli, uporabi za karkoli. Praksa pa kaže, da ko so enkrat fotografije objavljene na internetu, jih je zelo težko odstraniti. Sploh, če gre za kakšne intimne ali smešne fotografije," še opominja Puschner.

Pomembno je, da se otroci zavedajo: ko gre fotografija enkrat iz njihovih rok, ne vedo, kaj se bo z njo zgodilo.
Pomembno je, da se otroci zavedajo: ko gre fotografija enkrat iz njihovih rok, ne vedo, kaj se bo z njo zgodilo.FOTO: iStock
'Z vsako objavo o sebi veliko poveš'

Puschnerja smo povprašali tudi, kakšen je njegov nasvet otrokom in mladim glede uporabe interneta. Izpostavil je dve najpomembnejši pravili.

"Prva zadeva je: pazi, kaj objavljaš! Govorimo o pošiljanju po telefonu in objavljanju na spletu. Z vsako objavo lahko o sebi veliko poveš. V trenutku nekega navdiha ali v slabem trenutku lahko objaviš neko fotografijo, nek videoposnetek, ki ni primeren in ti bo kasneje škodoval. Pazi, kaj objavljaš in predvsem pomisli, kakšne so lahko posledice takšne objave."

"Druga zadeva: pazi, komu zaupaš na internetu! Na spletu se lahko vsakdo predstavlja za vsakogar. Če človeka ne spoznaš v živo, ne veš, kdo je v resnici. In tudi nikoli ne veš, kakšni so nameni te osebe. Niso vsi ljudje na spletu slabi, ampak so pa med njimi posamezniki, ki želijo škodovati. Če ti nekdo nekaj ponuja, pa zveni predobro, da bi bilo res – recimo 200 evrov za golo fotografijo, temu ne nasedajte. Če nisi prepričan, se posvetuj s kakšno odraslo osebo."

Pomembno je tudi, da se otroci in mladostniki ne pustijo sprovocirati in ne odgovarjajo na provokacije, še pravi Puschner in dodaja: "Če se z ignoriranjem takšnega nasilneža nič ne doseže, potem je dobro, da se otrok po nasvet obrne na neko odraslo osebo." Otrokom pa svetuje tudi, naj se seznanijo z možnostmi, ki mu jih ponujajo aplikacije. Večina družabnih omrežij denimo omogoča prijavo neprimernih vsebin, nadlegovanja in podobno.

Raziskava med osnovnošolci in srednješolci je pokazala, da 97 odstokov osnovnošolcev in srednješolcev uporablja Youtube. Na drugem mestu je Snapchat, ki ga uporablja 87 odstotkov srednješolcev in 77 odstotkov osnovnošolcev. Sledita Instagram in Facebook Messenger ter ostale aplikacije.
Če so žrtve nasilja ali zlorab in če gre za sume kaznivega dejanja, pa je bistvenega pomena, da shranijo dokaze. "Ker marsikje se lahko te objave izbrišejo, je pomembno, da se v takšnih primerih naredijo posnetki zaslona."

'Majhnega otroka ne postavimo pred vrata in rečemo: zdaj pa pojdi'

Še preden otrok postane samostojen in začne tehnologijo uporabljati sam, ga morajo starši naučiti pametne in varne uporabe interneta. Privajanje na internet, tablične računalnike in mobilne telefone je primerjal s tem, ko otroka učimo, kako se vedemo v fizičnem svetu. "Ko majhnega otroka pripravljamo, da bo začel sam hoditi v šolo, ga prav tako ne postavimo pred vrata in rečemo: zdaj pa pojdi. Naučimo ga, hodimo z njim, ga spremljamo in mu razložimo, kako pravilno prečka cesto, da mora pogledati levo in desno ... Enako velja za internet," poudarja Puschner.

Torej, otroka je treba naučiti prepoznavanja nevarnosti in odzivanja na provokacije in neprimerne zadeve. "Ko otroka prvič seznanite s spletom, ko mu v roke prvič date tablico ali pametni telefon, da gleda risanko na Youtube, ga spremljajte. Spremljajte, kaj počne na spletu, se z njim pogovarjajte o tem, kaj se mu dogaja na internetu. To bi morali početi od prvega stika pa do poznih najstniških let." Puschner sicer priznava, da je to težko in za starše lahko zelo naporno. Več nasvetov je zbranih na tej povezavi.

Sicer pa se mnenja razlikujejo glede tega, kdaj je primeren čas, da ima otrok mobilni telefon. Nekateri pravijo, da ga ne bi smeli imeti pred 12 letom, drugi so bolj strogi in pravijo, da je meja 18 let. A realnost je drugačna. "Ko se bo otrok srečal z vrstniki, bo medvrstniški pritisk in je takrat to težko prepovedat. Tudi v šolah se marsikje ta tehnologija uporablja pri pouku in pridejo z njo v stik. Bistveno pa je, da se otroka počasi navaja na to," je dejal.

Kakšen je slab odziv staršev?

Ker je internet, kot pravi Puschner, "relativno divji svet", se lahko otroku tam marsikaj zgodi.

Starši lahko s kaznovanjem otroka, ki zaide v težave na spletu, naredijo več škode kot koristi.
Starši lahko s kaznovanjem otroka, ki zaide v težave na spletu, naredijo več škode kot koristi.FOTO: iStock
"Zato je pomembno, da obstaja zaupanje med starši in otrokom. Da otrok lahko pove, kaj se mu dogaja, sploh če se mu začne nekaj neprijetnega dogajat. Najslabše je, če starši otroka, ki se mu nekaj slabega zgodi, ali sam naredi kakšno neumnost, da otroka kaznujejo, mu prepovejo dostop do spleta, računalnika ali mobilnega telefona. Zakaj? Ko bo naslednjič imel otrok spet kakšno težavo na spletu, si tega ne bo upal povedati staršem, ker bo vedel, da mu bodo za nekaj časa odvzeli napravo," je kritičen Puschner.

Sicer pa Puschner ugotavlja, da ima večina otrok do sedmega razreda omejitve pri uporabi interneta, starši večini dovolijo uporabo spleta za eno uro, z otrokovo starostjo se čas podaljšuje. So pa tudi posamezniki, ki nimajo nobenih omejitev, njihovih spletnih dejavnosti pa starši ne nadzorujejo.

Col termine sexting si fa riferimento allo scambio di foto o video sessualmente espliciti, o comunque inerenti la sessualità, spesso realizzati col cellulare e diffusi tramite SMS o MMS.

Sexting
Scattare una foto in posa sensuale e inviarla al proprio fidanzato è una moda del momento, ma spesso non si tiene conto del fatto che quelle foto vengono conservate su un dispositivo digitale, e quindi sono nelle mani altrui, con tutti i rischi del caso. Immaginiamo un fidanzato che, quando i rapporti si deteriorano, comunque rimane in possesso delle foto, e che potrebbe diffonderle per “vendicarsi” (revenge porn). Oppure pensiamo alla diffusione di tali materiali per semplice scherzo. Le conseguenze psicologiche sulla vittima possono essere devastanti.
Oltre alle conseguenze sulla vita sociale e la reputazione, sono soprattutto le conseguenze di ordine legale che devono essere tenute in conto.

Il nome deriva dall'unione delle parole inglesi “sex” e “texting”. Si distingue due ipotesi:
- sexting primario, quando è il protagonista dell'immagine a diffondere la foto a terzi;
- sexting secondario, quando la diffusione a terzi avviene ad opera di una persona diversa da quella ripresa nell'immagine (che ha poi inviato la foto la prima volta).

Ovviamente il sexting è legale se le parti coinvolte sono maggiorenni e consenzienti. Ma l'invio di tali materiali a soggetti non consenzienti può configurare il reato di molestie o stalking. La Cassazione (sez. VI, sent. n. 32404/2010) ha infatti sostenuto che integra il reato di atti persecutori (stalking) il reiterato invio alla vittima di sms o di messaggi di posta elettronica o postati sui cd. social networks, nonché la divulgazione su questi ultimi, di filmati ritraenti rapporti sessuali intrattenuti dall’autore del reato con la medesima vittima. Per non parlare, ovviamente, dell'illecito trattamento di dati personali (il volto) altrui.

Nel caso in cui siano ritratti minori, inviare le foto a terzi può configurare il reato di distribuzione di materiale pedopornografico, e il reato si realizza anche se l'autore delle foto coincide col soggetto che le diffonde. Il solo conservare tali foto nel proprio dispositivo può configurare il reato di possesso di materiale pedopornografico.
In Italia, ad esempio, è reato la produzione e successiva detenzione di materiale pedopornografico anche se non destinato alla diffusione. La Convenzione di Lanzarote e la Direttiva 2011/93/UE, infatti, prevedono la punibilità del reato di produzione di materiale pedopornografico indipendentemente dallo sfruttamento del minore, e il legislatore italiano non ha attribuito valore al consenso del minore ultraquattordicenne, nonostante la Convenzione di Lanzarote lo consentisse. Quindi, due minori che si ritraggono intenti in atti sessuali tra loro, consenzienti, sono comunque perseguibili per la produzione del video o delle foto, oltre che per l'eventuale diffusione.

Il problema è che le leggi che riguardano il sexting sono progettate per lo sfruttamento di minori da parte di adulti, e per proteggere lo sviluppo regolare della personalità del minore. Ma in assenza di sfruttamento del minore la normativa rischia di essere troppo rigorosa. Una condanna per produzione di materiale pedopornografico nel caso in cui due minori si ritraggono mentre fanno sesso consenziente (quindi l'abusante coincide con l'abusato), appare essere decisamente eccessiva.
Insomma, non dovrebbe accadere che sia proprio il soggetto che si vuole proteggere a finire per essere colpito dalla norma.


La Cassazione sul sexting e lo sfruttamento del minore
Con la sentenza del 21 marzo 2016 n. 11675, la terza sezione della Corte di Cassazione è intervenuta nella materia. Il caso è emblematico. Una minorenne scatta autonomamente delle foto che la ritraggono in pose pornografiche e le invia, di propria iniziativa, ad alcuni amici. Di questi, uno le tiene per sé, gli altri le condividono con altri amici. Per il primo scatta l'imputazione di detenzione di materiale pedopornografico, per gli altri la cessione di materiale pedopornografico.

La Suprema Corte conferma l'assoluzione del tribunale di primo grado condividendo la ricostruzione prospettata. Il presupposto necessario per la configurabilità della fattispecie contestate risiede nella "alterità e diversità" fra il soggetto che produce il materiale pornografico e il minore rappresentato. Nel caso specifico, invece, era la stessa minore ad essersi ritratta e ad avere inoltrato a terzi le immagini, senza pressioni o condizionamenti di alcun tipo.

La Corte pone l'accento sull'"utilizzazione" del minore, di cui al primo comma dell'articolo 600-ter, come requisito necessario per la punibilità, facendo riferimento ad una utilizzo strumentale del minore, come fosse un mezzo più che una persona. Da cui la necessità che la condotta (lo scatto delle immagini) sia posta in essere da un terzo per essere punibile. Nel caso in cui il materiale sia realizzato dallo stesso minore, in modo autonomo, consapevole, non indotto o costretto, manca un elemento costitutivo del reato. La Corte evidenzia anche come l'obiettivo del legislatore sia quello di tutelare i minori contro ogni forma di sfruttamento e violenza sessuale, a salvaguardia del loro sviluppo psicologico e morale.

Per cui i delitti di produzione, cessione, ecc..., di materiale pedopornografico sono punibili solo quando il materiale sia stato realizzato attraverso l'utilizzo strumentale del minorenne ad opera di terzi. In sostanza sono esclusi i cosiddetti selfie dalla punibilità. Per questi motivi la Cassazione rigetta l'impugnazione della Procura Generale e assolve gli imputati.


Consenso del minore allo scatto delle immagini
Ovviamente la casistica è variegata. Può accadere che le foto non siano autoprodotte, ma scattate da un terzo (es. il fidanzato/a) con il consenso del minore (o con la richiesta espressa del minore). In questo caso occorrerebbe valutare la validità del consenso del minore.

La Corte di Appello di Milano (sentenza del 12 marzo 2014), nell'escludere la sussistenza del reato di detenzione di materiale pedopornografico in relazione ad un soggetto che aveva ricevuto e conservato foto ritraenti una minore, ha ritenuto che per stabilire se vi sia utilizzazione del minore occorre valutarne il consenso prestato, alla luce degli elementi concreti del caso. Quindi bisogna tenere presente l'età del minore, le modalità di richiesta del consenso, il coinvolgimento di terzi, la destinazione successiva delle immagine autoprodotte, e così via.

Quindi, come per i reati sessuali, si può distinguere:
- per i soggetti minori di 14 anni si presume che il consenso non sia valido;
- per i minori tra i 14 e i 16 anni si presume il dissenso a meno che non si dimostri che il minore per la sua maturità potesse validamente disporre della propria libertà sessuale (e la scelta era libera);
- per i minori tra 16 e 18 anni si presume che il consenso sia valido salvo che si provi l'assenza di una sufficiente maturità (o che il consenso non fosse libero).


Responsabilità e risarcimento del danno
In merito alla resaponsabilità civile, cioé su chi ricade l'onere di risarcire il danno, una recente sentenza del tribunale di Sulmona ha stabilito che sono i genitori dei minori a doverne rispondere. Nel caso specifico una ragazza 14enne denunciò la pubblicazione su Facebook di foto in cui era ritratta nuda, foto che erano conservate su telefonini di amici e conoscenti. Quello che appariva un semplice gioco si è trasformato in un complesso procedimento giudiziario.

Occorre dire che in sede penale gli indagati sono stati prosciolti, ma in sede civile le richieste di risarcimento del danno da parte dei genitori della 14enne, sono state parzialmente accolte, con una condanna al pagamento di oltre 100mila euro, a carico dei genitori dei minori che hanno diffuso le foto senza consenso. Secondo il giudice "è in capo al genitore l’onere di provare e di dimostrare il corretto assolvimento dei propri obblighi educativi e di controllo sul figlio, solo in tal modo potendosi esonerare dalla condanna risarcitoria". Secondo la sentenza "i fatti esprimono, di per sé, una carenza educativa degli allora minorenni, dimostratisi in tal modo privi del necessario senso critico di una congiura capacità di discernimento e di orientamento consapevole delle proprie scelte nel rispetto e nella tutela altrui. Capacità che invece avrebbero già dovuto godere in relazione all’età posseduta. Tanto è vero che alcuni coetanei ricevuta la foto non l’hanno divulgata".
Il giudice ha stabilito che il risarcimento andrà solo alla 14enne, non risparmiando nemmeno i suoi genitori che "non avrebbero vigilato sulla condotta imprudente della propria figlia, da cui sarebbero partite le foto osé".


Problemi irrisolti
Rimangono comunque delle questioni aperte. Se anche si considera valido il consenso al momento dello scatto, mancando una strumentalizzazione del minore, una successiva diffusione non concordata col minore porrebbe un problema di consenso successivo. Si potrebbe sostenere che la strumentalizzazione si verifica nella sola fase della diffusione, costituendosi così il reato.

Le difficoltà di inquadramento delle varie fattispecie sono l'indice del fatto che la normativa nasce senza una adeguata comprensione dei rapporti tra persone nell'era del digitale, rapporti modificatisi velocemente come sono cambiate le tecnologie di comunicazione. Le modalità con le quali si esplicano le relazioni oggi rende difficile inquadrere le ipotesi di sexting nei reati configurati, se non creando problemi.
Ad esempio, attualmente chi cede il materiale ricevuto da un minore ritratto in pose intime ed autoprodotto non viene punito mentre lo sarebbe chi cede immagini da lui realizzate con il consenso del minore ritratto. Il discrimine risultarebbe in chi ha materialmente effettuato lo scatto. La giusriprudenza attuale ancora si interroga su queste questioni, in attesa di nuovi interventi del legislatore.