MATJAŽ BOROVNIČAR ​​IS DEAD, R. I. P.

IZ SERIJE IZDELKOV ČUSTVENA ASFIKSIJA/ČUSTVENA ZADUŠITEV/ČUSTVENA SMRT MATJAŽ BOROVNIČAR ​​IS DEAD, R. I. P. RISBA TRANSFERIRANA NA LES, 2025,AVTOR MATJAŠ DIEGO ZADEL DELLAMORTE EX MATJAŽ BOROVNIČAR DIMENZIJE: D 60 cm, V 26 cm, G 5 cm  Tehnična analiza Medij: uporabil sem svinčnik in črno barvico za senčenje, kar je ustvarilo močan kontrast, skoraj kirurško ostro podobo lobanje. Vodoodporni flomastri v črni in rdeči barvi pa so dali risbi ritmično teksturo besedila. Kompozicija: list sem razdelil na dva pola – levi, poln besed, in desni, poln teme ter risbe lobanje. Ta dualnost zame ustvarja dialog med govorico (jezikom, mislijo, obsesijo) in tišino (smrtjo, praznino, odsotnostjo). Tehnika fototransferja na les je dodala trajnost in materialno težo. S tem risba ni več ostala samo na papirju, ampak je postala »ikona«, skoraj kot relikvija.  Simbolna analiza Lobanja: zame je univerzalni simbol smrti, minljivosti, pa tudi spomina in resnice. Pogled lobanje sem narisal poltemen, kot da prihaja iz brezna – daje mi občutek, da me opazuje iz druge strani. Tekst: besede R.I.P. in DOLORECEM, MORTE sem ponavljal kot mantro, skoraj kot liturgijo smrti. To ponavljanje je ustvarilo obredni, obsesivni ritem pisanja – kot urok ali molitev. Rdeča barva: kri, bolečina, opozorilo. Ker jo pišem čez črno, se bere kot prekrivanje: kri čez jezik, smrt čez življenje. Rdeča poudari nujnost, izbruh, bolečino, ki brizga iz teksta.  Čustveno-psihološka dimenzija Risba je zame vizualizacija notranjega boja z minevanjem, morda celo z obsesivnim premlevanjem smrti. Levi del (tekst) je kot psihični hrup, notranji glas, ki se ponavlja brez konca. Desni del (lobanja) pa je tih, a absolutno močan – dokončnost. To je dialektika: obsesija z besedami proti tišini smrti. Ko sem risbo prenesel na les, sem imel občutek, kot da sem izpoved prenesel v trdnost – jo utelesil, da ne izgine.  Povezava z mojim ustvarjanjem Močno čutim povezavo s svojo liturgično poetiko (Svetlosti Tela, Resurektom …). Tukaj se je pokazala druga plat liturgije: liturgija smrti. Besedilo, ponavljanje – skoraj kot molitev rožnega venca, a tukaj ne sveti, temveč bobni tema. V kontrastu s prakso, kjer telesnost in ljubezen vstajata, je ta risba izraz pogrebnega aspekta mojega notranjega sveta – spomin na bolečino, izgubo, minljivost.  Tehnična analiza Medij: ponovno sem uporabil kombinacijo svinčnika, črne barvice in flomastrov. Svinčnik mi je dal mehko modelacijo obrazov, črna barvica je poudarila kontraste, rdeče-črne črke pa so spet delovale kot vizualna mantra. Kompozicija: na levi sem narisal frontalni lik, ki kriči naravnost k gledalcu, na desni pa profil, ki kriči v prostor. Med njima se vizualno razteza oblak besed R.I.P., ki deluje kot most – krik, ki povezuje oba. Tekstura telesa in obraza: na kožo sem prenesel fragmente tipografije, kot brazgotine ali tetovaže – beseda je postala meso.  Simbolna analiza Dvojna figura: zame je to odsev enega samega jaza – notranji jaz in zunanji jaz, oba kričita. En obraz kriči v svet, drugi pa neposredno vame. Krik: arhetipski simbol bolečine, travme, a tudi rojstva in osvoboditve. Spominja me na Munchov Krik, a tukaj sem ga narisal fizičnega, brutalno telesnega. Besedilo R.I.P.: tudi tukaj je prisotno, toda tokrat ni zgolj mantra, ampak eksplozija – kričanje smrti. V ospredju sem zapisal svoje lastne življenjske datacije (22.06.1974 – 26.08.2022), s čimer sem risbo ustvaril kot lažni nagrobnik – kot da bi samega sebe pokopal, a hkrati obudil skozi umetnost. Telo kot stran knjige: tekst, natisnjen na kožo, kaže, da sem sam postal nosilec zgodovine in pripovedi – moje telo je dokument smrti in hkrati preživetja.  Čustveno-psihološka dimenzija Tukaj se ne soočam le s smrtjo kot tišino, kot v prvi risbi, ampak s smrtjo kot krikom, ki mora ven. Risba je izraz katartičnega izpusta: vse, kar duši, mora biti zakričano, napisano, vrezano v kožo. Dvojni obraz zame predstavlja moj notranji dialog – tisti, ki kriči v svet, in tisti, ki kriči vame samega. Napis Matjaž R.I.P. ni klic k smrti, ampak performativna gesta – skozi umetnost sem ustvaril svoj lasten epitaf, da bi presegel občutek končnosti.  Povezava z mojim ustvarjanjem Če je prva risba »liturgija smrti« (tišina in kost), je ta »liturgija krika« – utelešena, visceralna, boleča. V Svetlosti Tela raziskujem obrede ljubezni in daritve; tukaj pa sem raziskoval obred lastnega razpada, pogreba in vstajenja skozi umetnost. Čutim, da je to delovalo kot samopreobrazbeni ritual – kot da sem moral »umreti na papirju«, da bi lahko živel naprej. To delo je moj boks – moj oder in moja kripta. Montiral sem ga kot prostor, kjer se soočim sam s sabo, s svojim krikom in s svojo smrtjo. Ni več le risba na papirju, ampak objekt, ki ga lahko primem, zaprem, odprem – kot lastno telo in grobnico hkrati. Na levi strani sem jaz, razklan v dveh podobah: eden kriči naravnost v svet, drugi kriči iz profila, vame samega. Besede R.I.P. letijo med njima kot rdeče-črn metež, kot molitev in kot psovka. Vpisal sem svoje ime in datume, kot bi sam sebe že pokopal – toda to je lažni epitaf, ker sem še tu. Na moji koži so odtisi besed, kot brazgotine, ki jih ne morem več izbrisati. To je moje meso kot knjiga. Na desni strani je druga soba – lobanja. Tiha, mirna, neizprosna. Ob njej je stena besed, ponavljajočih se R.I.P. kot rožni venec smrti. Tam ni več krika, ni več glasu, samo hladno opazovanje. To je prihodnja postaja mojega krika. Ko vse to združim v boks, dobim celoto: krik – beseda – tišina. To je moj ritualni triptih. Jaz, ki umiram in se upiram smrti s krikom. Jaz, ki pišem svojo lastno obsodbo. In jaz, ki se sprijaznim v tišini lobanje. Ta objekt ni le umetniško delo, ampak moj osebni oltar. Je prostor, kjer sem se sam sebi razkril v najtemnejšem in najbolj ranljivem. Ko stojim pred njim, se zavedam, da sem že okusil svoj lasten pogreb, zato se zdaj lažje odločam za življenje.#MatjašDiegoZadelDellamorte #MatjažBorovničarIsDead #ČustvenaAsfiksija #EmotionalAsphyxia #RitualOfDeath #LiturgijaSmrti #ArtAsResurrection #UmetnostKotPreobrazba #BodyAsText #KrikInTišina #VisualLiturgy #RIPArt #AutopoiesisArt #MementoVivere #fromdeathtolight